solidarnost

Ako njih pitate, većina djece u Francuskoj moći će recitirati tri riječi nacionalnog slogana 'Sloboda - Jednakost - Bratstvo'. Vjerojatno će također moći pronaći neki smisao u tri temeljne vrijednosti Francuske Republike. Ali što je s njihovim vlastitim iskustvom bratstva, osjećajem koji nam pruža mogućnost za povezanost sa svim drugim ljudskim bićima i omogućuje nam da se prema njima i s njima ponašamo u duhu bratstva i solidarnosti?Audrey Longprés-Raillot, iz srednje škole Albert Camus u Plessis-Tréviseu (94), jedna je od mnogih učiteljica koje su radile na aktivnostima „Jouons la Carte de la Fraternité”. Njezini komentari u intervjuu provedenom 2017., pokazuju da se djeca ne rađaju nužno s osjećajem bratstva. Obrazovanje je ključno u njegovoj izgradnji i dolasku do stanja da ga mladi ljudi stvarno osjete. Doprijeti do drugih, pokazati solidarnost, uspjeti povezati pojedinca s općim dobrom, sve to zahtijeva dug put.

Solidarnost: doživeti in izkusiti. Pričevanje učiteljice.

To lahko vidimo skozi delo Audrey Longprés-Raillot s svojimi učenci. 'Najprej me je presenetila črno-bela fotografija Olivierja Culmanna, na kateri sta bili dve osebi, s hrbtom obrnjeni proti fotografu. Sedeli stan a klopi, v ospredju pa je bila bodeča žica. Fotografija je bila posneli so ga v kampu na Slovaškem, vendar je omogočala različne interpretacije. ’Srednja šola, v kateri poučuje, je vse svoje učitelje poslala na predstavitev aktivnosti. "Takoj sem videla, da ta projekt podpira učence na poti do aktivnega državljanstva," je povedala Audrey Longprés-Raillot, ki poučuje zgodovino in geografijo ter moralno in državljansko vzgojo. "Zagotavlja tudi celovit okvir za utrjevanje številnih veščin, ki jih je potrebno pridobiti: veščine pisanja, timsko delo, izražanje občutkov in čustev, analiza in interpretacija dela, uporaba računalnikov in interneta ..." Izvajanje aktivnosti je vzelo veliko ur sedmih razredov, ki jih poučuje. Učenci so izmed šestih fotografij najprej izbrali in analizirali tisto, ki jim je bila najljubša, razložili, zakaj so jo izbrali in izvedli spletno raziskavo o temi, ki je bila izpostavljena: posvojitve, starejši ali zabave sosedov. Izzivi, s katerimi so se otroci srečevali, niso bili tisti, ki jih je učiteljica pričakovala. Medtem ko so bili sijajni pri izbiri privlačnega naslova za sliko, so se zelo trudili izraziti svoja čustva in občutke. "Toda najbolj zapletena naloga je bila pisanje sporočila na razglednico," je dejala Audrey Longprés-Raillot. ‘Biti moraš zelo prefinjen pri izražanju, da nekomu, ki ga ne poznaš, preneseš pomen solidarnosti.’ Mladi so s temi delavnicami premagali izziv pisanja pisma neznancu. Večina jih tega še nikoli ni storila. ‘Val-de-Marne sploh niso poznali. Izbrali so mesta, kot sta Gentilly ali L’Haÿ-les-Roses, samo zato, ker jim je bilo to ime všeč, «je dejal učitelj. Pri iskanju idealnega prejemnika njihove razglednice naključje ni bilo tako naključno. ‘Spoznali so, da se odločajo glede na ime in priimek, spol ali starost. Poskušali so identificirati tiste, za katere so mislili, da so lahko matere, ki bi si vzele čas za odgovor ali ljudje, katerih ime je nakazovalo, da bi lahko imeli iste korenine kot oni. ’Aktivnost je med učenci resnično uspela. Vsi, tudi tisti, ki so se običajno upirali, so se izkazali za zelo razumevajoče. ‘Kazni ni bilo, saj ni bilo pravilnega ali napačnega odgovora. Vsa njihova mnenja so bila cenjena, takoj ko so jim znali razložiti. Učiteljica namerava še naprej uporabljati to metodologijo, ki je„ tako bogata in pozitivna v okviru komunitarne družbe, ki je v primežu zavračanja in predsodkov “.